Igra + domišljija = risanke

Iz gline se je vedno nekaj delalo — gradile so se hiše, oblikovala se je posoda, izolirale so se hiše, izdelovale so se ploščice, z njo so se igrali ... Glina je voljna in naravna snov, ki spremlja človeka že od nekdaj, od trenutka, ko se je prvič želel — nekje udomačiti. Glina je bila vedno na raz­polago v naravi, izkazala se je za odličen material in ravno zato je že od nekdaj človekov najljubši material.Glino imajo radi umetniki, kiparji in keramiki, vendar prav tako tudi — animatorji. Že leta 1908 je nastala prva risanka, v kateri so ”igrale” figurice iz gline. Risanje z roko je ena stvar, ustvariti glinene like in jih spraviti v gibanje, pa ni nič lažje. Ideja je bila dobra, priljubljena, tako so posneli veliko reklam, potem pa je padla v pozabo. Na srečo se je takrat pojavila Joan Gratz, pionirka glinene animacije, in je oživela glinene junake v animiranih filmih. Njen prvi film je bil takoj nominiran, drugi pa je leta 1992 že osvojil oskarja.

Stop s potrpežljivostjo

Predstavili vam bomo nekaj, kar dobro poznate, z uradnim imenom claymation, tehniko stop-action, v kateri se figura iz gline oblikuje za vsak kader posebej, s čimer dosežete iluzijo 3D-animacije. Sliši se preprosto kot otroška igra, vendar je to daleč od tega. Med vsakim posnetim kadrom je treba objekt, figurico premakniti, vendar samo malo, nato posneti, ponov­no malo premakniti figurice, s čimer se ustvari iluzija gibanja, ko se zaporedje kadrov predstavi kot celota. Njihovega polo­žaja in oblike ni težko spremeniti zaradi voljnosti materiala. Doma se lahko zabavamo s plastelinom ali glino za šolo, vendar je prava izbira gline še kako pomembna. Za kera­mično glino je pomembna sestavina voda, ki jo je umetnost prepoznala že pred več kot sto leti. Kar je dobro za izdelavo loncev in posode, ni dobro za animacijo, ker se material zelo hitro suši, nastanejo razpoke, ponovno jo je treba navlažiti, postane razmočena in blatna. Kadar pa je preveč suha, postane prašnata. Problem je lahko tudi, da ko se suši, glina pušča vodo in nima barve, večinoma je v sivih ali rjavih tonih, za risanke pa potrebujemo pisane, vesele barve. Zato so eksperimentirali, dodana so bila mineralna olja. Danes velja za najboljšo glino Roma Plastilina, ki jo izdelujejo po več kot sto let stari recepturi in ima za osnovo glino Gudicci, italijansko glino iz 18. stoletja. Če vprašate strokovnjake, je najboljša Plastelina, ki jo izdeluje podjetje Van Aken, in razen palete različnih barv je v njej idealno razmerje voska in gline, ki daje glini prožnost in stabilnost in jo je zato laže gnesti. Še vedno obstajajo številne vrste, ki se “igrajo” z voskom, glino, dodatki, ki so ponekod velika skrivnost, vendar je potreba po ustvarjanju idealnih razmerij risanke privedla do popolnosti.

Glina, vredna Oskarja

Z glino so se ukvarjali številni animatorji v različnih državah, vendar pa sta skoraj kultni status pridobila dva junaka, moški in njegov pes, ki sta nas že več let navduševala iz Anglije. To sta izumitelj Wallace in njegov beagle Grommit, “glinene” risanke genialnega Nicka Parka. Njegov prvi risani film “Ču­dovito potovanje” (A Grand Day Out) je novembra 1989 takoj osvojil male in velike gledalce. Snemali so ga deset let, ker je Nick Park želel ročno animirati vsako sliko posebej, tako da so posneli manj kot 10 minut v dveh letih! Na “The wrong tra­users” smo tako čakali štiri leta, na “Za las” (A Close Shave) dve, “Great Vegetable Conspiracy” je postala velika uspešni­ca, prav tako tudi “Prekletstvo Strahouhca” (The Curse of the Were.Rabbit) ter “Na štruco in smrt” (A Matter of Loaf and Death), ki je bil predstavljen leta 2008. Nick Park je oblikoval tudi ovčko Backa Jona (Shaun the Sheep), vsaka njegova stvaritev je bila tudi nominirana za oskarja, razen filma “Čudovito potovanje” (A Grand Day Out), in tako ima ob še nekaterih drugih nagradah šest zlatih kipcev.

Zgodil se je mini bum — prišel je tudi ljubki pingvin Pingu v švicarsko-britanski koprodukciji. Kar 156 petminutnih epizod o doživljajih malega pingvi­na je osvojilo svet. Tako ni bilo več nenavadno, da se odrasli igrajo z glino. Očitno je, da glina domov prinaša oskarje. 

Neustavljive uspešnice

Nick Park je po risanki Wallace in Grommit nare­dil nenavadno zgodbo o kokoškah in s filmom “Kokoške na begu” razveselil in nasmejal ves svet. Za celovečerni animirani film iz leta 2000 Creature Comforts, je Nick Park spet imel prste v glini, z njim sodeluje tudi Peter Lord, ki je ustanovil studio Aard­man studio, in oba preprosto ne moreta brez gline. “Mi ne delamo animiranih filmov, mi ustvarjamo filme, ki so se kar zgodili tako, da so animirani,” je dejal Lord. Iz njegove delavnice je prišel tudi “Odplaknjeni gizdalin” (Flushed away) v koprodukciji s studiem DreamWorks, Morph, glineni film o piratih “Gusarji! Tolpa posebnežev” (The Pirates! Band of Misfits), zdaj pa pripravljajo nadaljevanje filma “Ko­koške na begu”. Medtem ko prebirate te vrstice, že snemajo tudi novo avanturo ovčke Backa Jona. Risanka Gogs je namenjena malo večjim otro­kom, glinena mačka Miao Miao je za najmlajše in izjemen je tudi celovečerni film Mary in Max, ki so ga ustvarili Avstralci leta 2009, glasove pa sta jima posodila Philip Seymour Hoffman in Toni Colette.

Ko enkrat vidiš, kako glina razveseljuje svet, kako se ne bi tudi sam navdušil nad idejo svojih otrok, da bi se igral z njo? V poplavi raznoraznih risank in animacij, ki so večinoma računalniško narejene, nas veseli, da se tu in tam pojavi kakšen izdelek z glino. Glina nas vsekakor uči ustvarjalnosti in potrpežljivosti, zato je idealna zabava za otroke. In ne obupajte, če jadikujejo, da porabijo za to ogromno časa. Otroke je treba naučiti potrpežljivosti in skozi igro z glino je to dobra in pomembna lekcija. Ko se je film Boxtrol vrtel v kinih, so bili vsi očarani nad animacijo (tudi vašim otrokom je zelo ugajal), zato jim povejte, kako so se slišali komentarji, da je brez pomena tako mukotrpno delati risani film s tako tehniko in z glino – v tednu dni se posname samo minuta ali dve takega filma. Ko dolbejo in valjajo glino, vstavljajo žico v figurice, medtem ko jih boli hrbet in vsake toliko obupujejo, na koncu ani­matorji povedo, kako neverjetna je ta oblika umet­nosti, ki je izjemno lepa, ampak tudi redka. Zato je v Hollywoodu, ameriškem simbolu, nekoliko prikrita ljubezen in predanost, simbol strasti do umetnosti.