Zakaj število ničenergijskih stavb v Sloveniji narašča

V ospredju so torej sodobni koncepti, ki zagotavljajo optimizacijo stroškov in visoko kakovost bivanja. Med njih spada gradnja tipa e4, ki ga je skupaj s partnerji razvilo podjetje Wienerberger. Ta izpolnjuje vse zahteve evropske direktive o energijski učinkovitosti, hkrati pa poudarja uporabniško izkušnjo. Po besedah dr. Praznika opečne hiše e4 podjetja Wienerberger na številnih področjih presegajo merila energijske učinkovitosti.

Kakšna je e4-hiša?

»Primer e4-hiše govori o sodobni arhitekturi, ki v povezavi z različnimi tehničnimi rešitvami za opečno gradnjo omogoča doseganje različnih energijskih razredov, po želji novograditelja. Hiša e4 je lahko visoko učinkovita nizkoenergijska ali pa pasivna sNES, odvisno od orientacije in arhitekturne prilagoditve projekta ter izbora rešitev za toplotni ovoj stavbe in prezračevanje prostorov. S tem so izpolnjene ali pa presežene osnovne zahteve po energijski učinkovitosti novogradnje sNES, s souporabo obnovljivih virov energije pa se izpolnijo tudi zahteve po rabi primarne energije in vključevanju OVE v energetsko oskrbo,« je pojasnil. In čeprav se poraba energije težko posplošuje, pravi, da je ta v stavbah tega tipa, npr. pri ogrevanju, manjša.

Uporabniki pa poročajo, da je tudi kakovost bivanja v njih veliko večja, in sicer zaradi boljše naravne osvetljenosti, stabilnejših temperatur, višjih površinskih temperatur sten v zimskem času in veliko boljše kakovost zraka. Razlika s starejšimi stavbami je neprimerljiva.

Opeka odličnih lastnosti

Izbor gradbenega materiala je povezan z lokacijo novogradnje, zato se veliko hiš v Sloveniji gradi z opeko. V zadnjih letih se za gradnjo novih stavb izbirajo sodobni opečni proizvodi, kot je opeka IZO Profi, ki ima v primerjavi s starejšo gradnjo bistveno boljše toplotne lastnosti in sledi pravilom trajnostne gradnje. Prednost je tudi ta, da je pri zadnji generaciji zidakov toplotna izolacija integrirana že v opečni blok in zato dodatna fasadna izolacija ni potrebna. »Sistemi toplotne zaščite se definirajo glede na arhitekturo in druge tehnične ukrepe. Za pasivne sNES razreda A pridejo v poštev najdebelejši izozidaki z izolacijskim ometom in rešenimi detajli gradnje. Pri nizkoenergijskih sNES razreda B1 se lahko izhodiščno razmišlja tudi o manjših debelinah,« pojasnjuje dr. Praznik.

Kako bo projekt res uspešen

Pravo dodano vrednost takšne stavbe ustvarimo z optimalno arhitekturno rešitvijo, s katero se definira tudi cena gradnje. »Prvi korak pa je zagotovo jasno definirana projektna naloga, ki vključuje optimalno izpolnjene zahteve in pričakovanja novograditelja, prav tako ustrezno prilagojene lastnosti novogradnje glede na cilje gradnje. Zato je še kako pomembno sodelovanje investitorja in projektantov. Ne smemo pa pozabiti niti na nadaljnje komuniciranje med projektantom in izvajalcem, ki pa bo verjetno enostavnejše, če so bile za gradnjo stavbe načrtovane prepoznane sodobne sistemske rešitve, s katerimi se mora izbrani izvajalec dnevno srečevati tudi pri drugih projektih,« še dodaja.