Nove zidane stavbe imajo visoko stopnjo odpornosti. Trend v gradnji vedno bolj postajajo armiranobetonske skeletne konstrukcije, kjer se kot polnilo uporablja moderna brušena glinena opeka. Pomemben je tudi vpliv debeline zidu na odpornost konstrukcije med potresom. Debelejši zid ima večjo nosilnost pri horizontalnih silah potresov.
Potem ko smo prejšnji teden v tem kontekstu pisali o stavbah iz armiranega betona, poudarjamo, da so v primeru potresa podobne moči, kot smo mu nedavno bili priča v Zagrebu, varne tudi zidane stavbe, ki so projektirane po sodobnih predpisih.
Številni so nas spraševali, kako je z opeko in zidanimi stavbami novejšega datuma ... Starejši deli Zagreba so zidani, pogosto je tako tudi s hišami na Podsljemenu, če se premikamo proti novejšim delom, pa se vedno pogosteje uporablja armirani beton ali kombinacija armiranega betona in opeke.
Kot smo izvedeli, ni pri novih zidanih stavbah nobenega dvoma o veliki stopnji odpornosti, ker se je razvoj zidanih elementov iz opeke v zadnjih 10 letih drastično moderniziral, spremenil pa se je tudi način gradnje. Novi sodobni izdelki iz opeke poleg bistvene lastnosti, torej nosilnosti, ustrezajo tudi najstrožjim zahtevam, ki veljajo za gradnjo skoraj nič energijskih stavb.
O zidanih stavbah in potresu smo se pogovarjali s Tomislavom Kišičekom, rednim profesorjem na Gradbeni fakulteti Univerze v Zagrebu, predstojnikom Katedre za betonske in zidane konstrukcije. Zanimalo nas je, ali so bile te dni opažene večje poškodbe tudi na zidanih zgradbah, ki so bile grajene po letu 1963, ko so bila na ozemlju bivše Jugoslavije uvedena strožja pravila gradnje, povezana s potresi.
Največje poškodbe zidanih stavb so bile opažene na starejših zidanih stavbah v središču mesta. Poškodbe so sicer vidne tudi na zidanih stavbah, zgrajenih po letu 1963, vendar so manjše. Če je stavba zgrajena v skladu s predpisi iz obdobja po tem letu, so poškodbe manjše, ker imajo takšne stavbe običajno armiranobetonske stropne konstrukcije in horizontalne ter vertikalne armiranobetonske protipotresne vezi, ki izboljšajo njihovo nosilnost in uporabnost, pojasnjuje T. Kišiček in dodaja, da obstajajo tudi novejši zidani objekti, ki so grajeni nestrokovno, so jih tekom let dograjevali ali so slabo vzdrževani ter je na njih zdaj opažena tudi večja škoda.
Nadaljevali smo z vprašanje, ali se lahko v primeru ponovnega potresa pričakuje, da se bodo zidane stavbe, ki so grajene po današnjih, sodobnih protipotresnih standardnih in predpisih vedle na zadovoljujoč način in ali so varne.
- Zidane stavbe, ki so grajene po danes veljavnih predpisih in popolnoma skladne z njimi, so varne pri vseh močeh potresa, za katere so projektirane. V morebitnem prihodnjem potresu se bodo obnašale tako, da njihova nosilnost in stabilnost ter človeška življenja ne bodo pod vprašajem. Seveda se predpostavlja, da ta potres ne bo veliko močnejši od potresa, za katerega so projektirane, odgovarja.
Obstajajo pravila, do katerega nadstropja se sme projektirati in graditi zidane stavbe, ki so medsebojno dobro povezane z armiranobetonskimi vertikalnimi in horizontalnimi protipotresnimi vezmi?
Obstoječi predpisi ne omejujejo števila nadstropij zidanih stavb iz opeke z armiranobetonskimi vertikalnimi in horizontalnimi protipotresnimi vezmi, če je izračun izveden v skladi s predpisi in če je dokazana nosilnost in stabilnost teh stavb. Kljub temu ima zaradi lastnostni materiala pri višjih zgradbah takšen sistem svoje omejitve. Obstajajo pravila o številu nadstropij, ki se nanašajo na stavbe, vendar se ne izračunavajo glede na predpise v povezavi s potresnim delovanjem, pravi Tomislav Kišiček.
Trend v gradnji vse bolj postajajo armiranobetonske skeletne konstrukcije, kjer se kot polnilo uporablja moderna brušena glinena opeka. Kaj meni o teh modernih sistemih gradnje? Zidni elementi, denimo, se vse pogosteje lepijo, ne pa zidajo z malto, in imajo integrirano toplotno izolacijo.
Zidni elementi imajo dobre toplotne lastnosti, še posebej ti moderni, ki vsebujejo tudi izolacijo. V vsakem primeru polnilu zidu pomaga nosilnosti armiranobetonskih skeletnih konstrukcij, če je konstrukcija tako izračunana. Glede na predpise morajo biti vzdolžni spoji med dvema opekama, horizontalni in vertikalni, zapolnjeni z malto, a če je s preizkusi ali A-testi dokazano, da je nosilnost mogoče doseči tudi na kakšne nove načine, na primer z lepljenjem, je dovoljeno uporabljati tudi to, je povedal.
Pomemben je tudi vpliv debeline zidu na odpornost konstrukcije med potresom. Debelejši zid ima večjo nosilnost pri horizontalnih silah potresov. Predpisi določajo najmanjšo dovoljeno debelino posamezne vrste zidu.
Za konec nas je zanimalo, kakšna je prednost, laično rečeno, opeke, kakšna pa betona. Beton, armiran z jeklom, ima dobre lastnosti, ker se vede duktilno, kar pomeni, da se lahko pred zlomom močno deformira, opeka pa je krhka, ni duktilna. Armirani beton ima večjo nosilnost od opeke.
Skupaj se zidovi iz opeke, armiranobetonske vertikalne in horizontalne protipotresne vezi in armiranobetonske stropne plošče med potresom obnašajo zelo dobro, saj pri takšnih objektih teže prihaja do izgube nosilnosti in stabilnosti. Pomembno je poudariti tudi, da ima opeka veliko boljše toplotne lastnosti od betona, zato so zidovi iz opeke z vidika energetske učinkovitosti ugodnejši od armiranobetonskih, pravi T. Kišiček.
Vir: Jutarnji list, Dom i dizajn
Foto: Marko Todorov/Hanza Media
Zagotovite najboljšo toplotno zaščito vašega doma z zidaki Porotherm IZO Profi, polnjenimi s kameno volno.
