Zvok, kakršnega imamo radi

Prijetne frekvence

Zvoki so torej prepleteni z našimi življenji, najlepšimi in najbolj žalostnimi dogodki. Če pogledamo nazaj, kakšna za nas posebna pesem v nas prebudi veliko lepih spominov, zato se zdi, da je zvok tudi začimba naših življenjskih zgodb.

Zvok je mehansko valovanje frekvenc od 16 Hz do 20 kHz, torej v območju, v katerem ga sliši človeško uho. Nižje od 16 Hz je infrazvok, več kot 20 kHz je ultrazvok, oba pa sta nam neslišna. Obstaja še tudi hiperzvok, kadar je frekvenca višja od 1 GHz.

Zvok se mora skozi nekaj gibati, zato ga medij ali posrednik vodi od vira do tistega, ki ga sliši. In posrednik je lahko skoraj vse – zrak, voda, zemlja, predmeti … Kadar ni medijev – prenosnikov – tudi ni zvoka. Skozi vakuum zvok ne prehaja, zato je vesolje tako neskončno tiho. Ko je zvok preglasen, potem je to hrup, ki ga merimo s stopnjami in ki ima večinoma negativno konotacijo. Moti nas hrup prometa, siren, opozorilnih zvokov, ki morajo biti dražilni in lahko slišni, pa tudi hrup vojne, prepirov, krikov, groženj, povišanih in močnih glasov.

Veliko raziskav kaže, da hrup ni neškodljiv. Poleg prijetnih zvokov, ki nas lahko sproščajo ali pa razveselijo, nam glasni zvoki in hrup lahko škodijo. Hrup resnično vpliva na naše zdravje. Zato je zelo pomembno vedeti, da je zvok dober, hrup pa je slab. Dokazano je, da hrup moti tudi delo in počitek, lahko povzroči simptome in bolezni, kot so nespečnost, utrujenost, glavoboli, visok krvni tlak, hitro bitje srca, motnje v delovanju žlez, nervoza...

Hrup je tako klasificiran kot onesnaževalec okolja, enako kot odpadki, izpušni plini in ostale smeti, ker negativno vpliva na zdravje. Pogosto se zanemarja kot ekološki problem, ker se njegovi negativni vplivi pojavljajo postopoma, tako da se ga lahko nekako navadimo. To pa ne pomeni, da nas še vedno ne moti in da ne ustvarja trajnih težav. 

Negativen vpliv hrupa

Hrup, ki nas obdaja, je lahko splošen in nanj nimamo vpliva, lahko pa se mu tudi zavestno in z veseljem prepustimo, na primer na koncertih. Na koncertih in v diskotekah lahko hrup doseže tudi od 110 do 120 decibelov. Največja dovoljena izpostavljenost takšnemu hrupu je pol ure na teden, zato je skrb zbujajoča današnja izpostavljenost mladih glasni glasbi, ki jo poslušajo s slušalkami. Ra­ziskave kažejo, da tri četrtine mladih redno posluša preglasno glasbo, zaradi česar so izpostavljeni tve­ganju trajne izgube sluha. Danes ima več kot deset odstotkov mladih ljudi okvaro sluha. Torej, previdno s slušalkami in ne več kot eno uro na dan, in sicer pri 60 odstotkov glasnosti slušalk.

Hrup je povsod okoli nas. Obstaja tako imenovani komunalni hrup, ki ga morda sploh več ne opazimo: promet, avtomobili, hrup domačih naprav, prezrače­vanje, tudi hrupni pogovori, sirene in alarmi ... Danes se ne boste prestrašili zvoka mikrovalovne pečice, sesalnika, sušilca za lase ali centrifuge pralnega stroja, če pa imate hišne ljubljenčke, gotovo opazite, da jih zvoki, na katere smo mi že navajeni, zelo pre­strašijo. Vpliva hrupa na živali ne smemo zanemariti, saj ovira njihovo komunikacijo, razmnoževanje, obrambo pred sovražniki, spreminja jim življenje in na koncu živali zamenjajo okolje, da bi si rešile živo glavo ali kljun. Naša ušesa slišijo, pa imamo mnogo manj občutljiv sluh, kot ga imajo živali, zvočne valove frekvenc od 20 Hz do 20 000 Hz. Ali ga zaznamo, je odvisno od jakosti zvoka, energije, ki ga prenaša, intenzivnosti, vse pa merimo v decibelih. Šepet je 10 dB, glasen govor 50 dB, hrup od 90 do 100 dB pa že povzroči okvaro bobničev. Detonacija, vzlet letala in dolgotrajna izpostavljenost glasni glasbi povzročijo okvare, zato – previdno. In ni nepomembno, da se zaradi hrupa slabo počutite – od razdražljivosti in glavobolov, slabšega spomina, izgube pozornosti in zmanjšanja koncentracije, občutkov nemira – vse to so motnje, ki nam upočasnjujejo življenje, otežujejo delo in vplivajo na zasebno življenje.

Mir, ki ga dom potrebuje

Tudi v morski globini obstaja hrup, tako da se lahko zgodi, da bomo kmalu imeli morske prometne zna­ke. To vsekakor ni smešno, raziskave so pokazale, da v morski globini obstaja hrup, ki ovira morsko življenje: pristanišča, marine, naftne ploščadi, ladje in čolni ... Vse to škoduje tej veliki modrini morja.

Za morske prebivalce je zvok eno od glavnih komunikacijskih sredstev, potrebujejo pa ga tudi, da se znajdejo v prostoru, za lov na plen ali – da se zaljubijo. V zadnjih 50 letih so morje in oceani postali zelo zelo hrupen prostor. Zato posamezna območja lahko zaščitimo pred podvodnim hrupom, kakor so to že začeli izvajati v Španiji, kar pomeni, da se uvedejo tako znaki nad gladino kot tudi pod njo. Če se vrnemo na kopno, je povsem jasno, da smo vsi izpostavljeni zvokom, ki nas motijo – preglasni sosedje, prepiri, bučanje glasbe v petek zvečer, treskanje, ki ga slišimo v svojem domu, protivlomni alarm, ki ga nihče ne izklopi …

Vse to moti naš mir in sčasoma nas lahko naredi nervozne. Grmenje, hrup slapa, valovanje morja so za nekoga glasba za ušesa, za nekatere pa vir ne­lagodja. Zato potrebujemo okolje, dom, miren kraj, kamor se lahko umaknemo pred zunanjimi dejavniki, ki nas obremenjujejo, tudi pred motečim hrupom. Potrebujemo počitek, da slišimo sami sebe, da slišimo, kaj mislimo, potrebujemo mirne dneve in mirne večere. Ljudje so že dolgo od tega spoznali, kako pomembno je imeti izolator, ki hrup in neza­želene zvoke pusti zunaj, na hišnem pragu. Za to je najboljša glina, nekoč in zdaj lahko dostopna, voljna za oblikovanje in odporna ne le proti dežju in vetru, ampak tudi proti zobu časa.

Seveda pri tem mislimo tudi na zvoke, ki so za vas hrup, vašim mladostnikom pa odlična glasba, ki je vi enostavno ne razumete več. Ravno tako kot vaši starši niso razumeli vašega hrupa.